Bila sem na dopustu, ko je sestrična poklicala, da se ji je pokvaril likalnik. Ker je imela brata, ki je delal v pisarni in je vsak dan potreboval svežo srajco. Takoj sva pristopili k nakupu kateri likalniki bi bili uztrezni. Vsak teden je bilo namreč zlikati najmanj pet srajc, poleg ostalega perila. Na spletu je bilo veliko ponudbe med likalniki, ki so imeli različne funkcije. Želela je imeti res dober likalnik, ker je izgubljala veliko časa z likanjem. Moške srajce so zahtevale tudi natančnost pri likanju in z navadnim majhnim likalnim je bilo to skoraj nemogoče. Vedno se je naredila kakšen rob, ki je nato kazil podobo srajce. Brat je bil na splošno občutljiv na to, kako je bila srajca zlikana. Tudi sama je imela službo v katero je nosila uradna oblačila. Bila je namreč odvetnica, ki je v večini zahtevala uradna oblačila, kot so bluza in krilo. Pri pranju v pralnem stroju, so se oblačila precej zgužvala. Sploh, če je dala v pralnem stroju na centrifugiranje. Takrat je bilo likanje obvezno. Danes sicer imamo veliko oblačil, ki jih ni potrebno likati.
Ko je rodila in imela dojenčka, je bilo potrebno zaradi bakterij vse zlikati. Takrat je bila kvaliteta, ki jo ponujajo likalniki precej pomembna. Razlika je, ali se likajo srajce ali pleničke za otroka. Pa kljub temu je bilo potrebno imeti funkcije, ki jih likalniki nudijo, da lahko likamo tako svilo, bobmaž ali kakšnen drug material.
Med vsemi likalniki sva izbrali takšnega, ki je imel likanje na paro in likanje za občuttljiva oblačila. Prej sem imela običajen likalnik s katerim sem pogosto naredila napako in poškodovala svilena oblačila. Tako je bilo kar nekaj dragocenih bluz, ki sem jih morala zavržti stran. Sedaj veliko bolj pazim, kateri likalniki pridejo v upoštev pri likanju raznih oblačil. Sedaj ima sestrična ustrezen likalnik s katerim lika tako bratove srajce, kot vsa ostala oblačila.