Latest Posts

Začetek spomladanskih del, roke in zaščitne rokavice

Ravno sem delala zunaj na zemlji, ko se je pripeljal poštar in je bilo treba podpisati eno priporočeno pošto. Poštar mi je na daleč rekel, da lahko pusti listek, ker je videl, da delam, pa sem vseeno prišla podpisat. Ja, to je bilo moje spoznanje, da potrebujem zaščitne rokavice, ker ko sem jaz prijela tisti svinčnik, ko mi ga je dal poštar, naj podpišem papirje, mi je bilo pošteno nerodno, ker sem videla svoje suhe roke. 

Saj ne vem, ali je on videl, kako imam boge, poškodovane roke in kako je moja koža suha. Vendar meni je bilo to čisto dovolj, da sem si rekla, da si tega ne bom več dovolila. Ne vem, zakaj nisem že prej nosila zaščitne rokavice. Kolikokrat sem si že rekla, da jih bom imela vedno, ko bom zunaj kaj delala. Vendar od tega ni bilo nič. Vedno so zaščitne rokavice ostale v predalu v hiši. Moje roke in koža na rokah, pa so bila vedno bolj suha. 

Kako sem lahko to dopustila?

Moje roke so vedno bile lepe, imam srečo, ker imam nežne dlani in lepe, suhe prste. Sama pa delam napako, ker jih ne negujem. Posebej, ko se začnejo ta spomladanska dela, koža na mojih rokah postane čisto suha. 

Kako naj se navadim na zaščitne rokavice?

Tokrat mi je bilo nerodno pred poštarjem, nekaj časa bom zaščitne rokavice nosila, potem pa bom nanje spet pozabila. Vem, ker sem tako že naredila. Vendar moja koža bo vedno slabša in moje roke bodo s časoma postale res grde, tako ne morem več. Enostavno bomo morala nositi zaščitne rokavice, pa če to hočem ali nočem. 

Verjetno nisem edina, ki ne nosi zaščitne rokavice, ko gre na vrt. Prepričana sem v to. Vendar moja koža na rokah je postala preveč suha, da bi si to lahko še dovolila za naprej. 

Občasno mi pade odpornost

Vsake toliko časa čutim, da sem utrujena, kot da mi bi padla odpornost, pa ne vem, zakaj. Takrat ponavadi posežem po vitaminih in mineralih. Doma imam vedno ene vitamine, ki mi pri utrujenosti zelo pomagajo in sem jih naročila na www.naturmed.si. Pred leti mi jih je svetovala prijateljica in res so dobri. Tudi če se me loteva prehlad ali karkoli, ko vzamem te vitamine, se hitro počutim boljše.

Tokrat pa sem bila res utrujena, brez vzroka. Ravno sem se peljala domov, ko me je začelo vse boleti, moje roke in noge so postale težke, očitno mi je padla spet odpornost, sem si mislila. Vendar po navadi nisem čutila takšne velike utrujenosti. Ko sem se pripeljala domov, sem šla pozdravit se starše, preden sem šla v svoje stanovanje. Tudi mama je videla, da se ne počutim v redu. Prelagala je, da grem počivat. Tako utrujena nisem bila že dolgo, ponovno sem vzela vitamine za odpornost in šla počivat. Tokrat sem počivala celo popoldne, celo noč, do sedmih zjutraj in bila zjutraj pripravljena poklicati v službo, da ne pridem, ker sem zbolela. A nato presenečenje, zjutraj sem se počutila dobro. Prebudila sem se zdrava, nič me ni bolelo, očitno mi je padla odpornost, ali pa sem potrebovala počitek.

Tisti dan sem šla v službo, čeprav me je bilo strah, da se mi ta utrujenost vrne, sicer sem poskrbela za odpornost, a malo je bilo vse skupaj, da sem se včeraj počutila tako slabo, danes pa sem zdrava. Pri meni je pogosto tako, ne da mi pade odpornost, telo mi enostavno pove, da potrebuje počitek. Glede tega sem res vestna, vedno, ko sem tako utrujena grem in počivam. Očitno je to za moje telo dovolj, da si nabere novih moči in potem sem spet polna energije in moja odpornost je takšna, kot mora biti. Počitek je tisti, ki meni največ pomaga.…

Salonarji poudarijo žensko lepoto

Sama nosim bolj športno obutev, tako se najboljše počutim. Pridejo pa dnevi, ko grem na kakšno prireditev, praznovanje, ko pridejo na vrsto Alpina salonarji in takšne dneve se jih prav nič ne branim. Rada sem lepa, urejena, predvsem pa ženstvena. Včasih, ko vidim kakšno žensko, ki ni urejena, si predstavljam, kako lepa bi lahko bila, če bi se lepše uredila. Ampak nič narobe, vsak človek ima svoje želje in svoj stil. 

Tokrat sem šla na praznovanje obletnice in imela sem željo, da se res lepo uredim. Po navadi se uredim elegantno za takšne dogodke, a tokrat sem hotela biti urejena še lepše. Vedno kaj najdem v omari, tokrat pa sem šla v nakup novih oblačil in tudi obutve. Ne vem zakaj, a sem si želela nekaj novega. Tudi moji Alpina salonarji doma, so bili že vsi večkrat nošeni, tako da sem si zaželela ene nove. Vedno, ko grem nakupovat tako, za določen dogodek se oblečem od glave do pet. Ne vem zakaj, ampak enostavno mi ne pomeni nič, če si takrat kupim samo eno stvar in potem doma kombiniram z mojimi oblačili, da se dokončno uredim. Rada si kupim vse, tako da sem potem urejena v celoti. 

Tokrat sem malo presenetila samo sebe, ker Alpina salonarji, ki sem jih kupila niso bili črni, ampak sem si kupila rdeče. Ja, presenečena sem bila nad tem, da so mi bili rdeči salonarji tako lepi. Res so mi bili prekrasni in pasali so k obleki, ki se jo kupila. Tokrat sem res izstopala od večine, bila sem predvsem ženstvena in lepo sem se imela ta večer. Zavedala sem se svoje lepote in svoje ženstvenosti, prav zadovoljna sem bila, ker me tudi novi salonarji niso ožulili, kar je pri novi obutvi pogosto. Moraš res imeti srečo, da se to ne zgodi. Ti salonarji so se res dobro odnesli, se vidi, da so mehki in usnjeni.

Nepremičnine Izola so definitivno moja velika želja

Ko enkrat zakorakaš v srednja leta in imaš vsega dovolj, takrat se vprašaš, kaj sploh si in če si sploh srečen, to se je zgodilo meni in ko sem si skušal odgovoriti in najti eno stvar, ki me osrečuje, sem bil šokiran, ker tega nisem živel, neprestano pa sem sanjal, da bom enkrat prišel do nepremičnine Izola in da bom na stara leta živel na obali. Ne vem zakaj sem verjel v to in ravno zato, mi trenutno življenje ni bilo pomembno, ker sem vedel ,da sedaj moram stisniti zobe, da bom potem lahko užival.

Imel se družino za katero je bilo potrebno poskrbeti, nobeden mi ni pomagal, vse sem moral sam, tako sem leta in leta delal, da je lahko moja družina živela lepo življenje, da so otroci lahko rasli sproščeno in imeli brezskrbno življenje, vedel pa sem, da bo enkrat napočil čas, ko bom prišel do nepremičnine Izola, čeprav  mi ni bilo jasno kako, ker nisem imel denarja, vse kar sem zaslužil je šlo sproti za življenje.

No pa naj kdo reče, da sanje niso resnične. Po naključju sem spoznal starejši par in po določenem času, sta mi rekla, da imata stanovanje na obali in da ga ne potrebujeta, če želim kdaj pa kdaj iti tja uživat z družino, vidite kako sem prišel do nepremičnine Izola, tako sem lahko družini omogočil lepe počitnice. Kako sem bil hvaležen temu starejšemu paru, marsikaj sem jim naredil za uslugo in res sta me imela rada, jaz pa sem bil presrečen in mi ni bilo težko, ker sem prišel do nepremičnine Izola prav zaradi njiju. Življenje ti včasih odpre vrata in meni so se na pol in to je bilo dovolj, ker sem lahko čez nekaj let po majhni ceni stanovanje odkupil in tako prišel do svoje nepremičnine Izola, ki sta mi jo prodala v zahvalo, ker sem jima vedno stal ob strani. Delajte dobro in imejte želje, tako bo življenje vedelo, kaj si želite in vam bo lahko dalo, kot sem jaz prišel do nepremičnine Izola, ker sem bil dober človek in seveda še bom naprej.

Če bi le prej vedela, kaj je karpalni kanal, ne bi sprejela te službe

Odločitev je bila težka, kajti ne da ne bi rada imela trenutne službe, potrebovala sem večjo plačo, zato sem se odločila za drugo službo, ki mi je bila ponujena, če bi prej vedela za karpalni kanal, predenj sem sprejela novo službo, bi sigurno ostala v stari. 

Jaz pa sem videla samo dobre plati te službe, sedenje na toplem, v lepi pisarni, kjer imam svoj mir in večjo plačo na koncu meseca. To so bile vse moje prioritete zakaj sem se odločila za to službo, a po dveh mesecih sem doživela šok, ker sem dobila od zdravnika izvid karpalni kanal in priporočljiv operativni poseg. Prav nič mi ni bilo jasno, kako sem jaz lahko po dveh mesecih tako poškodovala zapestje. Začela sem se spraševati, kako bom nadaljevala mojo službo, kaj bom naredila, da bom lahko naprej delala. Šla sem po opornico, telovadila in razgibavala zapestje. Nikakor pa se nisem sprijaznila z dejstvom, da imam karpalni kanal in da bo potrebna operacija. Kakšna operacija, nočem operacije, sploh pa ne po dveh mesecih.

Prepričana sem bila, da sem preobremenila zapestje in da če bom sedaj naprej pazljiva, ne bom potrebovala operacije, kajti pozdravila bom karpalni kanal v to sem prepričana. Tako sem imela opornico na roki vedno, ko sem bila v službi, občasno sem jo dala dol in razgibavala zapestje. Bila sme tudi pazljiva, v kakšnem položaju imam roke. Vse to je pripomoglo, karpalni kanal sicer ni izginil, bolečine pa so bile veliko manjše, ponoči pa nisem imela več mravljincev v roki. 

Več o težavah z zapestjem si lahko preberete na www.kirurgijaroke.si.

Prepričana sem, da človek danes zase lahko naredi ogromno, da se ne smeš prepustiti usodi in kar pravijo zdravniki, če bi jaz poslušala nasvet, bi sedaj imela bolniško in čakala bi na operativni poseg, ker karpalni kanal se operira, okrevanje pa je precej dolgo. Tega si ne morem privoščiti in do sedaj mi gre odlično z mojimi metodami.

Matice so lahko zelo zabavne, ko jih spremenimo v igračo

Moj oče mi je vedno pravil, da se z orodjem ne smem igrati toda matice niso orodje. To je bil moj izgovor iz otroštva, ki sem se ga spomnila, ko sem nekega dne pospravljala predale in so mi v roki ostale matice, ki so se nekako znašle na dnu predala. 

In takoj, ko so se znašle matice v moji roki, se je v moji glavi zgodil filmski flashback, ki me je peljal več kot trideset let nazaj. To je bil dan, ko me je moj oče zalotil v njegovi omari z orodjem. Seveda sem natančno vedela, da se ne smem igrati z njegovim orodjem, toda jaz se nisem igrala z orodjem. 

V njegovi omari z orodjem sem našla zalo zabavno igračo – matice. Seveda nisem vedela, da bom našla matice v njegovi omari, dejansko sem šla v njegovo delovno omaro iskati nekaj novega.

Trideset let nazaj nismo imeli interneta, nismo imeli vseh programov, kjer bi lahko gledali risanke. Takrat smo se morali znajti kakor smo vedeli in znali. In jaz sem se znašla tako, da sem se tisti dan odločila, da bom našla nekaj novega.

In seveda sem našla nekaj popolnoma novega in drugačnega. Našla sem matice, oziroma škatlo matic. Ne vem če ste opazili, toda matice so lahko zelo zabavne. Sploh v tistih časih so bile zame nekaj popolnoma norega. Lahko se lepo zlagajo, lahko se mečejo, lahko nadomestijo ščinke. Preden je moj oče prišel domov, sem se kar lepo zaigrala. Matice so bile razgrnjene po celotni sobi  v trenutku, ko je moj oče stopil v sobo. Najprej se je jezil, saj je mislil, da se igram z njegovim orodjem, kar bi lahko bilo zelo nevarno, toda ko je videl, da se igram z maticami se je le nasmehnil in me pustil, ker je bil vesel, da sem našla inovativne načine igranja.

Imeli smo obhajilo in iskali smo razvijanje fotografij, da bomo lahko imeli lep spomin

Vsak svečan dogodek je lep in prav je, da imamo slike za spomin. Še kako je nekaterim žal, če niso naročili fotografa, ker je imeti doma slike res nekaj lepega. Mi smo imeli tokrat obhajilo in iskali smo razvijanje fotografij, kje bi bilo ugodno in dobro. V našem kraju je bil samo en fotograf, ki pa je bil zelo površen in drag.

Sama nisem imela nobene želje, da bi razvijanje fotografij opravila pri njemu. V bistvu nisem niti imela želje, da vidi naše slike. Nekako mi človek enostavno ni simpatičen, tako sem pogledala koliko razvijanje fotografij stane preko spleta. Ta možnost se je kar dosti razvila in marsikdo na ta način opravi razvijanje fotografij, ker je enostavno, hitro in ni drago. Sama sem tako našla eno stran, kjer sem na računalniku označila vse slike, katere sem želela razviti in poslala. Ne boste verjeli, da sem jaz imela čez tri dni doma album z slikami. Takšna ideja je fantastična, takšno razvijanje fotografij me je očaralo, od sedaj naprej bom vedno na ta način opravljala razvijanje fotografij. Končno si bom uredila vse slike za nazaj, sedaj vidim zakaj nisem sproti razvijala fotografij, ker mi je enostavno bilo odveč dati slike na ključek in si potem vzeti čas, da grem po njih.

Tudi vam bo takšno razvijanje fotografij všeč, poglejte si preko spleta, kajti ko imaš enkrat to možnost, potem ne bom uporabljal nobene druge. Jaz sem res srečna, tisti teden sem naredila 4 albume, te slike pa so čakala na računalniku predolgo. Sedaj mi je razvijanje fotografij enostavno, nič več preveč porabljenega časa, nič več problemov v kateri album bom zlagala slike, ker enostavno pridejo v knjigi. Tako zame več ne obstaja nič drugega, kot samo razvijanje fotografij preko spleta. 

Tudi restavracije imajo lahko prav lepe tende, kjer se po vrhu raztezajo brajde

Restavracije in njihove tende lahko še kako pritegnejo nove goste. Ko pride vikend, ponavadi vedno nekam gremo, kajti če ostanemo cel vikend doma, potem smo vsi po vrsti tečni, predolg je dan, da bi bili doma in nič počeli. Tako smo tokrat obrali izlet, šli smo peš v sosedni kraj, nismo imeli namena jesti kosila zunaj, potem pa smo videli, da je restavracija naredila novo teraso, smo se odločili ,da gremo tja na kosilo. Prej še niso imeli lesene tende, ki so jo naredili sedaj, po vrhu pa so bile brajde. 

Vse skupaj je res izgledalo lepo, ker je sama restavracija v naravi, obkrožajo jo gozdovi in potoček, je res nekaj lepega, da lahko kosilo poješ v takem ambientu. Te lesene tende, tako kot je bila tukaj so  res lepe, naredijo tisto domačnost, po vrhu so rasle brajde in ponekod je že bilo zrelo grozdje, tako da če si se stegnil, si si lahko utrgal tudi kakšne grozd.

Sama sem to naredila prva, da sem si utrgal en grozd, ko je prišel natakar pa je še povedal, da to grozdje ravno zaradi strank ni popolnoma nič škropljeno in da si ga lahko privoščimo, kolikor nam je volja. To pa so lepe tende, ki ti nudijo senco in še grozdje. 

Tako smo imeli res lepo dopoldan in na koncu jedli kosilo v restavraciji na prostem, če ne bi bilo tende, si resnično verjeno ne bi privoščili kosila, to je bilo to, kar nas je pritegnilo. Ko sem vprašala, kako dolgo že imajo tako urejeno, je natakar rekel, da je to na novo in da res dobijo full pohval, kako je prišlo lepo. Torej naš izletniški dan se je končal z kosilom, zaradi tende pa smo lahko posedeli dlje, ker nam je dajala lepo senco in do nas sonce sploh ni prišlo.

 …

Senčila so na plaži še kako pomembna, da nas ne opeče sonce

Ste kdaj ležali na plaži, ko je bilo oblačno in se niste namazali z kremo, pa vas je sonce vseeno opeklo? No, to se je zgodilo meni, pa ni res, da nisem imela celo senčila, imela sem marelo in pod njo ležala cel dan, je pa res da se nisem namazala. Čez dan nisem nič čutila,  zvečer pa je bil alarm, ker me je vse peklo. Seveda sem se spraševala, kako mej e opeklo, če pa je bilo oblačno. No, tako nevarno je danes naše sonce in brez senčila nikar ne hodite na plažo.

Najlepše je to, če le morete, da greste na plažo zjutraj in zvečer. Tako boste poskrbeli za svojo kožo in še senčila ne boste potrebovali, ker sonce še ne bo tako močno. Sama imam rada jutra na plaži, meni osebno so najlepši del dneva, je pa res, ko imate otroke se vse to spremeni in na plažo greste ravno takrat, ko je sonce najvišje, ker drugače ne gre. Če ste med temi starši, potem vam pride v poštev samo močna zaščitna krema in seveda različna senčila, ni važno katero izberete, samo da je, ker drugače vas bo močno sonce opeklo.

Je pa res, da mene je opeklo, ker je bila tista mala oblačnost, če je na nebu res veliko oblakov, kot tako, da bi se pripravljalo na dež, potem ste varni tudi brez senčila, brez skrbi. Poletja so lahko res nevarna glede sonca, prav nič ni nežno to sonce, opeče nas lahko že v eni uri, zato senčila na plažo in bo. Nikar ne misite, da jih ne potrebujete, senčila so sestavni del opreme za na plažo, pomembna kot kopalke. Poskrbite za svojo varnost na plaži, torej, sončna očala, sončna zaščitna krema, senčila, lepo čisto morje. Pa bo dopust popoln. 

Dvoslojni parket sem dobil za poročno darilo

Z partnerko sva imela vse na kupu, vendar sva si sama tako naredila, hotela sva biti poročena, predenj se vseliva v novo hišo, tako sva tisto leto imela vse, delo na hiši, poroko in žena je bila noseča. A najlepše darilo za poroko je bilo od mojih prič, ker so mi podarili dvoslojni parket v kateri koli trgovini in katerokoli obliko in barvo. 

To je bilo zelo zanimivo, ker bi mesec pred poroko lahko položil talne obloge, pa je moj prijatelj, ki je bil kasneje priča, kar nekaj zadrževal, da sedaj nima časa, da greva skupaj pogledat, katero talno oblogo bi kupil, ali laminat, ali dvoslojni parket, ali ploščice. Nikakor si ni vzel časa, tako da je na koncu prišel čas poroke in on je bil moja poročna priča, presenetil me je z darilom, da sem se dobesedno zlomil in razjokal, ker je darilo bilo dvoslojni parket za celo hišo, po moji izbiri.

Kako lahko ima eden človek toliko srca, da ti to kupi, saj nisem neumen, da ne vem, koliko stane dvoslojni parket, če bi sam polagal tla v hiši, bi verjetno zaradi denarja položil laminat, tako pa bom sedaj imel dvoslojni parket, skoraj nisem mogel sprejeti darila, on pa je to razložil z besedami ,da sem mu vedno stal ob strani, da sem mu vedno pomagal, bil ob njemu, ko me je potreboval in je dvoslojni parket mala stvar za vse kar sem jaz naredim zanj.

Imeti v življenju take prijatelje je neprecenljivo. Po poroki sem že prvi teden šel po dvoslojni parket, ko sem ga pripeljal domov sem še enkrat nazdravil z mojim prijateljem, sedaj tudi poročno pričo. Videl je, da mi to ogromno pomeni in da cenim kar mi je kupil, on pa je bil srečen, ko je videl srečo v mojih očeh, ko sva položila prvo sobo in se je dvoslojni parket zasvetil v vsej svoji lepoti.