Napihnjenost prekriža načrte za svečano večerjo

Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste bile vse nesrečne, ker je napihnjenost naredila vaš trebuh velik in nobena obleka, niti hlače niso padle tako, kot bi si želele? Kako neprijeten občutek, ko točno veš kaj bi oblekla že nekaj dni prej, potem pa te preseneti ta zoprna napihnjenost, takrat smo posebej ženske še kako jezne, ker imamo en velik problem. Ali naj gremo v isti obleki in se bo naš trebuh pošteno videl, ali pa naj se zadovoljimo z nečim starim. V vsakem primeru ne bomo tako sijale, kot smo pričakovale.

Sama se spominjam, da mi napihnjenost ni nikoli delala težav, ko pa sem prišla v srednja leta, pa se je to začelo dogajati konstantno. Moram reči, da me je parkrat presenetilo, da je moj trebuh bil velik, potem pa sem se začela opazovati, kaj delam narobe. Prvo, da napihnjenost sploh ne bi prišla, sem se posvetila prehrani. Z prehrano lahko res veliko naredimo, vendar sem se morala popolnoma odreči določeni hrani, ki mi zelo pomeni. Ker mi tako ni bilo za živeti, sem se kar hitro spet prekršila. Videla sem, da se je napihnjenost vrnila. Vsekakor sem videla, da je vzrok prehrana. 

Potem pa sem  razmišljala naprej, ker sem postala tudi brezvoljna. Odločila sem se, da bom začela hoditi najmanj eno uro v hribe, da si povrnem moč, zdravje, dobro voljo, svež zrak. Resnično sem bila pridna in ko sem se opazovala, se je moja dobra volja vrnila. Dobila sem spet tisti pristni nasmeh, pozabila pa na napihnjenost. Namreč zgodilo se je to, da je moj trebuh bil raven, kljub temu, da sem jedla normalno. Res nisem na veliko jedla sladkarij, nisem pa držala nobene diete. Rešitev je bila točno to, moja hoja v hribe je naredila to, da je napihnjenost minila. Tako danes izgledam lepo, postavno, dobre volje, moj trebuh je raven in ne potrebujem nobene diete. 

Kakšne jedilne mize pa krasijo vašo jedilnico ali kuhinjo

Kako lepo mi je vedno bilo priti na obisk in videti velike jedilne mize, kako zapolnijo kuhinjo in na njej skledo sadja. To mi je dalo tisti občutek topline, družine, tisti prelepi domači občutek, ki bi ga morala imeti vsaka hiša. Že takrat sem vedela, da enkrat, ko bom sama v tem, da si bom delala svoj dom, bom imela sigurno veliko jedilno mizo in na njej vazo z šopkom in rože. 

Od nekdaj sem človek, ki zelo cenim družinske vrednote in si jih želim ohraniti. Moji starši niso bili takšni, sem pa to toplino dobila vedno pri dedku in babici. Kako lepi občutki me preletijo, ko pomislim na njiju, kako rad sem zahajala k njima, kako sem se veselila njihove jedilne mize, ker smo se zanjo vedno imeli lepo, ali smo jedli, pili kavico ali pa se igrali kakšno igro. T oje bila miza, ki nas je združevala in še danes se spominjam vseh stvari za to mizo, ni bilo jedi, ki je ne bi imela rada, ni bilo igre kjer bi se skregali, vse je bilo tako prijetno.

Verjetno ravno zaradi njiju imam ta občutek, da jedilne mize morajo biti center kuhinje ali jedilnice, lahko je prostor še tako majhen, jedilna miza pa naj bo tista, ki nas bo družila. Spomni so ostali in tudi sama sem končno prišla do dneva, ko sem izbirala velike jedilne mize, pa je ne bi potrebovala, ker smo bili samo trije. Majhne enostavno nisem niti pogledala, ker sem vedela, kaj si želim. Mojo kuhinjo danes krasi velika miza, lahko bi bila zložena na majhno, vendar je vedno raztegnjena, ker to daje smisel, da je dom toplejši. Skleda z sadjem in vaza z vedno svežimi rožami pa naredi tisto piko na i. Naj bo tudi vaš dom topel in naj bodo vaše jedilne mize čim večje. 

Ali gube na obrazu izdajo naša leta

Sama zelo rada opazujem ljudi, pa ne zato, da bi jih opravljala, enostavno s tem razmišljam kako minljivo je življenje, že same gube na obrazu nam o posameznem človeku povedo veliko. Tako vidim, kako so si ljudje različni, eno so nasmejani, drugi zamišljeni, spet drugi nosijo veliko bremena na svojem obrazu in tudi taki ki ne predstavljajo nobenega izraza so. Takrat vidim, kako je od vsakega posameznika odvisno, kako bo živel, kajti nagubano čelo, kjer gube na obrazu nastajajo samo zato, ker človek ne zna lepo gledati, nam pove marsikaj.

Včasih, ko me nekdo vpraša koliko je kdo star, si resnično ne upam reči ničesar, kajti danes je težko oceniti starost pri ljudeh, posebej pri ženskah, veliko je odvisno kako ženske živijo, ali so premožne, ali revne, po drugi strani pa kako težko življenje imajo. Tako gube na obrazu izdajo marsikaj o človeku, sama večkrat vidim zgarane obraze žensk, kjer ti je jasno, da imajo težko življenje in da si ne morejo privoščiti kvalitetne nege obraza.

Potem pa vidiš vse tiste ženske, ki si tedensko privoščijo najboljše tretmaje, kjer poskrbijo, da gube na obrazu niti ne pridejo. Ko tako razmišljam, sem včasih prav jezna, ko vidim kakšno naravno lepo žensko, ki se stara naravno in so že prisotne gube na obrazu, potem pa vidim eno manj lepo, kjer bi bil njen obraz veliko slabši, če si ne bi privoščila vse te nege. Ni mi ravno pravično, vendar to se ne da spremeniti, gube na obrazu se z leti pojavijo pri vseh ljudeh, eni jih dobijo veliko prej, kot drugi. 

Če gube na obrazu izdajo naša leta, bi odgovorila da ja, so nekakšen pokazatelj, da se staramo in da se leta obračajo navzgor in ne navzdol, kot bi želeli. Tako nam gube na obrazu dajo vedeti, da se staramo, če to hočemo ali ne.