Dejstvo je, da visoka greda nosi kar nekaj prednosti v primerjavi s klasično predelavo na vrtu. Vrtnarska dela poteka namreč brez sklanjanja, nadzor mikroklime je precej lažji, tudi tla so prej ogreta. Še posebej pa se takšen sistem obnese tam, kjer je zemlja slabša, prav tako tudi za pridelovanje zelenjave na lokacijah, kjer nimamo zemlje za vrt. Sama višina grede omogoča učinkovito delo tudi osebam, ki imajo omejene sposobnosti.
Iz različnih plasti tovrstne grede organski material ob razgradnji sprošča toploto, prst se hitro segreva, tudi stranske površine so bolj izpostavljene soncu, posledično tudi ogrevanju.
Čas za postavitev visoke grede
In kdaj se visoka greda praviloma postavlja? Vsaj kakšen mesec prej, kot pa imamo namen saditi oziroma sejati. Pred setvijo dodamo samo tanjši sloj kakovostne prsti. Še najbolje pa je takšno gredo zasnovati v jesenskem času, ko je na vrtu še dovolj odpadlega listja oziroma rastlinskega materiala.
Pozimi se material v gredi posede. V spomladanskem času se doda manjkajočo prst in tako je visoka greda pripravljena na setev ter sejanje. Če sama zemlja ni zamrznjena, se visoka greda lahko naredi tudi pozimi ali pa zgodaj spomladi.
Dimenzije visoke grede
In kakšna mora biti visoka greda? V prvi vrsti je treba biti pozoren na same dimenzije. Prav tako je zanjo treba izbrati dovolj sončen prostor in jo postaviti na takšen način, da bo lahko z vseh strani dovolj osvetljena. Najbolje pa, da se jo postavi kar v smer sever-jug. Najprimernejša širina takšne konstrukcije je tista, da lahko z iztegnjeno roko dosežemo rob. Če je torej visoka greda dostopna za delo z obeh strani, to pomeni, da je skupaj največ 140 centimetrov širine.
Tudi višino je treba prilagoditi tako, da nam bo delo kar se da olajšano. Optimalna višina je tako nekje med 60 ter 80 centimetri. Za visoke vrtnine, kot so na primer kumare, paradižnik, se lahko naredi tudi nekoliko nižje grede.
…