Včasih sem prav žalostna, da nekateri starši ne gledajo čisto nič na želje svojih otrok, tudi v primerih, ko bi to morali. Od moje prijateljice hčerka obožuje plezalne stene, ona pa se enostavno ne zmeni zato. Sama sem ji že malo namignila, da sem slišala od hčerke, da obožuje plezalne stene in zakaj je ne da plezat. Da bi se sedaj spomnila odgovora, pravzaprav ne, vem pa, da bi to bila idealna rešitev za njeno hčerko, ker je v teh letih ko je veliko premočna.
Punčka je premočna za svoja leta, v šoli se ji posmehujejo, drugih športov nima rada, zelo žalostna je, ko imajo v šoli telovadbo, ker se ji posmehujejo v samem razredu pa ji tudi govorijo, da je predebela. Edino željo, ki ima hčerka pa so plezalne stene, ne vem kaj ta mama čaka, da je ne vpiše. Vem, da bi ji bilo finančno težko, a vidim tudi, da si sama kdaj pa kdaj privošči kar draga oblačila, tako da tudi tisti mesečni obrok za plezalne stene bi enostavno zmogla.
Ko gledam to punčko se mi resnično zasmili, kako jo bo to otroštvo zaznamovalo in kako bodo njeni odvečni kilogrami vplivali na njen razvoj se ne ve, vem pa da bi plezalne stene rešile zelo veliko. Kako lepo jo je gledati, ko pleza po drevesih, pa čeprav z težavo, a ta njena želja ostaja, plezalne stene so ji všeč in rada bi to počela.
Nič ne moremo, vse je odvisno od staršev, pa čeprav vidimo, da bi hčerki še kako pomagalo, da bi trenirala plezanje, pa imamo zvezane roke. To je to, to so družine in ne smeš se vtikati v njih. Sama bi rešitev za njene kilograme našla takoj, plezalne stene in nič sladkarij in punca bi bila lepa in vitka. V takih trenutkih sem jezna, njena strast so plezalne stene, zaradi mame pa je enostavno punčka z preveč kilogrami in neuresničenimi željami.