Moj oče mi je vedno pravil, da se z orodjem ne smem igrati toda matice niso orodje. To je bil moj izgovor iz otroštva, ki sem se ga spomnila, ko sem nekega dne pospravljala predale in so mi v roki ostale matice, ki so se nekako znašle na dnu predala.
In takoj, ko so se znašle matice v moji roki, se je v moji glavi zgodil filmski flashback, ki me je peljal več kot trideset let nazaj. To je bil dan, ko me je moj oče zalotil v njegovi omari z orodjem. Seveda sem natančno vedela, da se ne smem igrati z njegovim orodjem, toda jaz se nisem igrala z orodjem.
V njegovi omari z orodjem sem našla zalo zabavno igračo – matice. Seveda nisem vedela, da bom našla matice v njegovi omari, dejansko sem šla v njegovo delovno omaro iskati nekaj novega.
Trideset let nazaj nismo imeli interneta, nismo imeli vseh programov, kjer bi lahko gledali risanke. Takrat smo se morali znajti kakor smo vedeli in znali. In jaz sem se znašla tako, da sem se tisti dan odločila, da bom našla nekaj novega.
In seveda sem našla nekaj popolnoma novega in drugačnega. Našla sem matice, oziroma škatlo matic. Ne vem če ste opazili, toda matice so lahko zelo zabavne. Sploh v tistih časih so bile zame nekaj popolnoma norega. Lahko se lepo zlagajo, lahko se mečejo, lahko nadomestijo ščinke. Preden je moj oče prišel domov, sem se kar lepo zaigrala. Matice so bile razgrnjene po celotni sobi v trenutku, ko je moj oče stopil v sobo. Najprej se je jezil, saj je mislil, da se igram z njegovim orodjem, kar bi lahko bilo zelo nevarno, toda ko je videl, da se igram z maticami se je le nasmehnil in me pustil, ker je bil vesel, da sem našla inovativne načine igranja.…